Šola nekoč       Šola nekoč1

                                                            Šola nekoč3

Kdaj se je ustanovila prva šola v župniji Sv. Peter pri Mariboru, ni znano. Znana je le pripovedka o učitelju in cerkovniku iz časov, ko so Turki obiskali naše kraje. Da je že pred 1784 bilo tukaj nekako učbeniško poslopje, spoznavamo iz tega, ker zgodovina o župniku Škofu Nikolaju (1784 – 1801) priča, da je on tukajšnjo učilnico predelal in popravil. Brez dvoma je služilo nekdaj za šolo poslopje, kjer sedaj stanujeta cerkovnik in organist.

S temi mislimi je začela kratek oris zgodovine in razvoja šole v župniji Sv. Peter pri Mariboru nekdanja šolska upraviteljica sestra Ignacija Prša. Moj opis ne bo segel tako daleč nazaj, saj se bom omejil le na stavbo, v kateri se je leta 1904 prvič začel izvajati pouk in v kateri še danes, in to s ponosom, učitelji vzgajamo in izobražujemo.

Obdobje prehoda iz devetnajstega v dvajseto stoletje je bilo za Maribor zelo ugodno za gospodarski razvoj. Bližina mesta je pripomogla, da se je Sv. Peter pri Mariboru razvijal. Posledica tega je bila vedno več šoloobveznih otrok v našem kraju.

Še posebej se je pomanjkanje prostorov pojavilo pozimi, ko je bil obisk mnogo večji kot v poletnih mesecih. Iz listin, ki se hranijo v arhivu šole, je razvidno, da so se aktivnosti za izgradnjo nove šole začele že v letih 1901 in 1902.

Leta 1904 je nekdanja šolska občina sezidala novo šolsko poslopje za dečke. Stroške za zazidavo je pokrila občina Peter pri Mariboru. Vendar pa je bilo veliko polemik, kje naj sezidajo državno deško šolo. Za lokacijo, kjer danes stoji ta šola, so bili potrebni kar trije komisijski ogledi in veliko prepričevanja s strani krajevnega šolskega odbora. Upravna občina Peter je namreč nasprotovala predlagani lokaciji, vendar je na koncu popustila argumentom krajevnega šolskega odbora. Tretjega novembra 1904 je bila šola predana namenu in dečki drugega in tretjega razreda so se izselili iz stare šole ob cerkvi v novo šolo. Prvi razred pa je ostal še v samostanski šoli, vendar le do leta 1907, ko se je tudi ta preselil v novo šolo in s tem se je dejansko izvršila delitev otrok po spolu:

  • deklice so obiskovale dekliško osnovno šolo šolskih sester (Malečnik št. 14),
  • dečki so obiskovali deško šolo (Malečnik št. 61).

Leta 1906 je sklenil krajevni šolski odbor z nadarbino in šolskimi sestrami dogovor glede uporabe starega šolskega poslopja. Istočasno je bila za šolske oblasti ugotovljena lastninska pravica do starega šolskega poslopja, kjer je bila nastanjena zasebna dekliška šola.

Nova šola ni zaprla vrat niti v času divjanja prve svetovne vojne, v to so jo občasno prisilile le velike epidemije nalezljivih bolezni (španska bolezen, črne koze).

Leta 1930 se je deška narodna šola razširila v štirirazrednico, kar je za ta kraj bilo velikega pomena, vendar je še vedno ostala delitev po spolu. Šele leta 1945, v mesecu maju, sta bili združeni obe šoli (dekliška in deška) v mešano štirirazrednico, ki je imela skupno vodstvo. Šoloobveznih otrok je bilo v tem času 160. Na šoli so poučevali kvalificirani učitelji, šolske sestre, ki so prej poučevale na dekliški šoli, pa so bile upokojene (če so bile po poklicu učiteljice). Podobno se je zgodilo tudi v času okupacije, ko so šolske sestre odšle v Ljubljano, tukaj pa so poučevali nemški učitelji.

Iz statističnih podatkov je razvidno, da se je po vojni število šoloobveznih otrok hitro povečevalo. Od leta 1955 do 1965 kar za 100 odstotkov.

Za šolstvo v današnjem Malečniku sta iz tega obdobja pomembna dogodka. S šolskim letom 1962/1963 je osnovna šola Malečnik postala popolna osemletka. Takšen status je obdržala tudi v obdobju, ko je bila podružnica osnovne šole Franca Rozmana Staneta. V tem času se je dogradil tudi “učiteljski blok”, kjer so bila stanovanja namenjena delavcem šole in tako posrednemu reševanju kadrovskega problema. Še pomembnejši mejnik za Malečnik in njegovo okolico pa je bila izgradnja novega vzhodnega šolskega trakta s petimi sodobnimi učilnicami, kabinetom in prostori za ravnateljstvo in tajništvo, ki so ga leta 1965 predali svojemu namenu.

V šolskem letu 1971/1972 postane OŠ Malečnik podružnica OŠ Franca Rozmana Staneta, vendar ne za dolgo, saj po osmih letih ponovno zakoraka na samostojno pot. Še dva pomembna dogodka je potrebno omeniti, ki sta pomembna za samo izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa na OŠ Malečnik. To je leto 1983, ko smo v Malečniku dobili novo, sodobno telovadnico, ki je bila zgrajena s sredstvi samoprispevka. Dve leti za tem smo staro telovadnico predelali v tehnično učilnico in politehnični kabinet. Najpomembnejši trenutek za takrat devetdeset let staro šolsko zgradbo pa je pričetek obnavljanja le-te. Od te so ostali le zidovi in ostrešje, vse ostalo pa so gradbinci iz Radelj spremenili v sodobne učilnice in kabinete, ki še danes nudijo zavetje učencem razredne stopnje.

Ravnatelj

Rudolf Sedič

Skupno 1.869 obiskov, današnjih obiskov 1
Dostopnost