Končno je prišel ta dan.

Neučakani in polni pričakovanj smo se pripeljali na sleme Kozjaka pred CŠOD Škorpijon. Po napornem postiljanju postelj in pospravljanju svojih stvari v omarice, smo bili seznanjeni z osnovnimi informacijami in napotki o bivanju v domu. Odlično kosilo nam je dalo dovolj moči za večerni pohod na Žavcarjev vrh, od koder smo videli v meglo zavit Maribor. Čeprav smo bili že pošteno utrujeni, smo po večerji z zanimanjem opazovali luno skozi teleskop in čudovito zvezdnato nebo nad nami. Zvečer smo po pravljici s srečnim koncem vsi skupaj upihnili svečko in se po večernem objemčku odpravili v postelje. Tu in tam si je bilo potrebno šepetaje povedati še kaj pomembnega, a ni trajalo dolgo ko je dom preplavila tišina. Le kaj zanimivega nam bo prinesel jutrišnji dan…

Zbudili smo se čudovito sončno jutro. Miklavž nas je našel, čeprav nismo spali doma. Razgibali smo se na svežem zraku, pojedli zajtrk in nestrpni dočakali odhod na kmetijo, kjer smo od blizu spoznali nekatere domače živali. Najbolj smo se veselili konjev. Očistili smo jih in, kljub nekaj začetnega strahu pri nekaterih, na koncu vsi jezdili na njih. Po kosilu smo se preizkusili v lokostrelstvu in spoznali nekaj zanimivih stvari o vremenu. Praktično smo preizkusili, zakaj se moramo pozimi oblečti kot “čebule” ter kako poskrbimo, da nas ne zebe, ko smo zunaj na mrazu. Zvečer smo se družili ob namiznih igrah, poslušali pravljico s srečnim koncem, skupaj upihnili svečko in se po večernem objemčku odpravili v postelje. Danes še za šepetanje ni bilo več dovolj moči.

Ob 7.20 se je po hodniku razlegel učiteljev klic: “Zbudite se, čez deset minut bo zajtrk!”. Ojej, pa smo prespali jutranjo telovadbo. Po zajtrku je sledilo pospravljanje sob in pakiranje kovčkov. Potem smo se odpravili na sonce, kjer smo se naučili zakuriti ogenj. V gozdu smo nabrali suhe veje in vejice ter se naučili uporabiti kresilo. Zanimivo, kako močno zagori kepa vate, ko nanjo pade iskrica. Po malici smo v gozdu spoznavali in nabirali liste ter plodove dreves, s katerimi smo se branili pred škrati, ki so nam ves čas sledili po poti in nam nastavljali pasti. Na jasi smo zgradili hišice iz materiala, ki smo ga našli na tleh. Prehitro je bil čas za kosilo, kar je pomenilo, da je prišel tudi čas, ko smo polni pozitivnih vtisov, zapustili dom Škorpijon.

Sklenili smo, da se bomo tja zagotovo še vrnili, saj smo se imeli res lepo.

Galerija

Skupno 198 obiskov, današnjih obiskov 1