Pred dnevi nas je pretresla žalostna vest, da nas je za vedno zapustil nekdanji sodelavec, učitelj, prijatelj, sosed … Stanislav Anžel.
Stane, kot smo ga vsi klicali, je svojo poklicno pot v Osnovi šoli Malečnik (takratni podružnični šoli OŠ Franca Rozmana Staneta) začel risati davnega leta 1973 kot učitelj razrednega pouka. V vseh letih do upokojitve leta 2007 je dal neizbrisen pečat številnim generacijam malečniških osnovnošolcev kot razredni učitelj ter kasneje kot učitelj likovne in tehnične vzgoje. Mnoge med njimi je navdihnil za tehniške poklice, fotografiranje, risanje ali pa dajal ideje za drugačno preživljanje prostega časa. Mnogi med njimi so se pri njegovih urah prvič pobliže srečali s fotografskim aparatom in bili ponosni, ko so razvili svojo prvo črno-belo fotografijo. Na razstavah so občudovali svoje risbe in exlibrise, ki so nastali pod njegovim mentorstvom.
Svoje znanje je na mlade prenašal tudi na področju konstruktorstva, pod njegovim mentorstvom so naši učenci dvakrat osvojili naslov državnega prvaka.
Z mnogimi med njimi je povlekel prve poteze na šahovnici in kasneje skupaj z njimi zmagoval na turnirjih. Bil je ustanovitelj in soorganizator treh šahovskih taborov, in sicer leta 1992 na Madžarskem, 1993 v Bohinju in 1994 v Lendavi.
In nekateri izmed njegovih učencev smo kasneje postali tudi njegovi sodelavci.
Vsestranska umetniška žilica mu ni dala miru in tako je leta 1985, na pobudo Ervina Kralja, skupaj s šestimi likovnimi pedagogi iz osnovnih šol bivše občine Maribor-Pobrežje, organiziral prvo kiparsko srečanje Forma viva v lesu. Ta projekt se je štiri leta odvijal na pobreških šolah ter v Dupleku in Koreni, od leta 1989 in vse do danes pa pri nas, na Osnovni šoli Malečnik. Srečanje je v teh letih dobilo mednarodni značaj po zaslugi Stanetovega neumornega duha. Še po upokojitvi je vsako leto priskočil na pomoč pri organizaciji in izvedbi srečanja. Skulpture v lesu so vsako leto krasile razstavišča v Mariboru, širom Slovenije in tudi v tujini, lepšajo pa tudi okolico naše šole in marsikatero dvorišče v Malečniku.
S svojim delom na področju šolstva je pomembno prispeval h kvalitetnemu delu v vzgoji in izobraževanju, k razvoju pedagoške teorije in prakse ter k povezovanju z ožjim in širšim okoljem.
Tudi kot sodelavec je bil Stane vedno pozitiven, dober poslušalec in sogovornik, vedno pripravljen pomagati in svetovati. Ob praznikih nas je znal razveseliti z majhnimi pozornostmi. Še po njegovi upokojitvi smo se srečevali, pogovarjali, družili, kovali načrte. S ponosom nam je pripovedoval o svoji družini ali pa nam z iskrico v očeh pokazal svoje novonastale skulpture v lesu.
Svojega pečata pa ni zapustil le v Osnovni šoli Malečnik, ampak tudi v kraju. Kot krajan Malečnika je bil ves čas vpet med družino, šolo in okoljem. Od svojega prihoda v Malečnik pa vse do prezgodnjega poslednjega slovesa je aktivno deloval v številnih društvih in sekcijah. Veliko svojih idej je uresničil v kraju in s krajem, veliko pa jih je, žal, ostalo neizpolnjenih.
Stane, pogrešali te bomo!
Delavci OŠ Malečnik
